Pokrajine, ustavni dolg, ki mu vselej umanjka politične podpore

Uvedba pokrajin je ena od prioritet sedanje vlade. To izhaja tako iz koalicijske pogodbe kot tudi predstavitve takrat še kandidatke, danes ministrice za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monike Kirbiš Rojs (Fokus), na parlamentarnem odboru za lokalno samoupravo. "Če bi imeli pokrajine, bi imeli večjo politično stabilnost," je ocenila ministrica, ki meni, da so zakonodajni predlogi za ustanovitev pripravljeni.

Na ravni državnega sveta jih je pripravilo 60 strokovnjakov - ti so sicer predlagali deset pokrajin in posebni status Ljubljane in Maribora, a je državni svet na podlagi terenskih posvetov izrisal zemljevid petnajstih pokrajin s posebnim statusom zgolj za Ljubljano; "tako da jaz ne najdem več strokovnjaka v Sloveniji, ki bi lahko to zadevo še nadgradil," je na zaslišanju dejala Kirbiš Rojs, takrat še generalna sekretarka državnega sveta.

Tudi na podlagi dosedanjih izkušenj - prvi poskus ustanovitve pokrajin sega v leto 2008 in mandat prve Janševe vlade - se zaveda, da brez širše politične podpore ne bo šlo. Za sprejetje zakona o njihovi ustanovitvi je potrebna dvotretjinska večina navzočih poslancev, kar v primeru, da bi bili prisotni vsi izvoljenci ljudstva, pomeni 60 glasov.

"Glasove bo treba iskati izven koalicije. Pričakujemo, da se bo pristopilo tudi k podpisu partnerstva za razvoj in prihodnost, v okviru katerega bi se pomenili tudi o tem projektu," je dejala na zaslišanju.

Kaj nam je opozicija odgovorila o pokrajinah

Danes je jasno, da opozicijski stranki Gibanje Svoboda in Levica k partnerstvu ne bosta pristopili, medtem ko se v SD še niso odločili. So pa iz omenjenih strank za N1 sporočili, da načeloma uvedbo pokrajin podpirajo, saj bi to prispevalo k decentralizaciji in bolj uravnoteženemu regionalnemu razvoju, vendar je to tudi bolj ali manj vse. Ali z drugimi besedami, omenjene opozicijske stranke se za zdaj konkretneje še ne želijo opredeljevati do tega vprašanja. Nenazadnje je zadnji predlog, ki je predvideval ustanovitev petnajstih pokrajin in posebni status za Ljubljano, v času Golobove vlade romal v predal, saj uvedba pokrajin ni bila ena od prioritet tedanje koalicije, danes že omenjene opozicije.

Iz poslanske skupine Resnica, ki sicer ni del koalicije, a je doslej podprla njene predloge, so za N1 odgovorili, da načeloma podpirajo decentralizacijo, enakomernejši regionalni razvoj in večjo dostopnost javnih storitev za ljudi zunaj največjih mest. "Vendar pokrajin ne podpiramo, če bi pomenile zgolj novo raven politike, nove funkcije, dodatno birokracijo in višje stroške za davkoplačevalce. Naše programsko izhodišče je racionalnejša in učinkovitejša država. Zato mora biti vsak predlog o pokrajinah jasen pri pristojnostih, financiranju in odgovornosti. Če bi pokrajine pomenile prenos konkretnih pristojnosti bližje ljudem, boljši regionalni razvoj in manj centralizacije, smo takšen model pripravljeni podpreti."

Dr. Ribičič: Zdaj imamo invalidno lokalno samoupravo

Načelna podpora strank uvedbi pokrajin ne čudi, saj so te ustavna kategorija, leta 2006 je bila njihova ustanovitev z zakonom zapisana v 143. člen ustave, in bi jih, kot opozarja nekdanji ustavni sodnik in profesor prava dr. Ciril Ribičič, politika morala že zdavnaj ustanoviti. "Temeljni problem je v politični polarizaciji, ki je pretirana. Levo in desno sredinske vladne koalicije so v preteklosti vselej vztrajale pri svoji zamisli glede števila pokrajin in jim je bilo to bolj pomembno, kot realizirati ustavno obveznost," poudarja nekdanji ustavni sodnik, ki meni, da je brez pokrajin "lokalna samouprava invalidna".

Kot že velikokrat doslej ponavlja, da bi bila Slovenija s pokrajinami bolj odporna proti negativnim posledicam kriz, pa naj gre za ekonomsko-finančno, kovidno, okoljsko, poplavno ... In razmišlja, da bi morda potrebovali odločno stališče ustavnega sodišča, do kdaj je treba protiustavnost odpraviti.

Dolga brada problema

Spomnimo. Strokovnjaki so v preteklosti vselej izpostavljali, da bi bilo optimalno število pokrajin med šest in osem, saj je kriterij močne pokrajine približno 100.000 prebivalcev, a so politične stranke, spodbujene s terena, vselej številko dvigovale, tudi čez dvajsetico.

Nekdanji minister za regionalni razvoj Aleksander Jevšek (SD), ki ima tudi županske izkušnje, meni, da bi bilo treba pokrajine graditi na trenutnih dvanajstih razvojnih regijah. "Omenjene regije so dobra osnova, saj ljudje z njimi že sedaj živijo. Če bi se skozi čas ugotovilo, da je tolikšno število preveliko, saj da so predrage, bi se jih lahko združevalo."

Jevšek prav tako izpostavlja nujnost političnega konsenza o ustanovitvi pokrajin, saj "gre za proces, ki bo presegel mandat ene ali dveh vlad. Osnovna stvar, ki jo je treba rešiti, je financiranje pokrajin. Te potrebujejo stabilen vir financiranja in del davkov, ki jih sedaj pobere država, bo moral preiti v pokrajinsko pristojnost, saj bodo le na ta način lahko pokrajine načrtovale dolgoročne načrte."

Prav razvojni programi glede na specifike posameznih pokrajin naj bi bili ena od prvih stvari, ki bi jih bilo treba začrtati ob ustanovitvi pokrajin, pravi Jevšek, ko omenja postopnost uvajanja vsega, kar bi pokrajinski zakoni določili. In med prvimi pristojnostmi, ki morajo preiti na pokrajine, omeni prostorsko načrtovanje, ki da je zdaj absolutno predolgo, da bi bile občine zanimive za določene investitorje. Jevšek se tudi strinja z aktualno ministrico Kirbiš Rojs, da bi pokrajine lažje in učinkoviteje koristile evropska sredstva, lažje bi se povezovale z regijami sosednjih držav.

A Jevšek poudarja še nekaj. "Kdor meni, da bodo pokrajine pocenile državo, se moti. Vsekakor pa jo bodo naredile učinkovitejšo." To izhaja iz dejstva, da bo imela vsaka svoj pokrajinski zbor, kar prinaša nove politične funkcionarje in tudi uradništvo.

Odgovora, kdaj naj bi bil pokrajinski zakonodajni paket poslan v vladno obravnavo, do želenega roka nismo dobili ne s pristojnega ministrstva ne z vladne službe za komuniciranje.

Vsekakor je glede na dosedanje izkušnje pričakovati, da se bo razvnela politična debata ne le o številu, temveč tudi o imenih in sedežih pokrajin, ki so vselej razvnemale politično ozračje, medtem ko so bile bistvene stvari, kot so pristojnosti, v ozadju.